Socialno podjetje: več kot le status

Socialno podjetje: več kot le status

Ko govorimo o podjetništvu, običajno najprej pomislimo na poslovno idejo, kupce, prihodke in dobiček. Obstajajo pa tudi podjetja in organizacije, pri katerih je poleg uspešnega poslovanja pomembno še nekaj drugega – kakšen učinek imajo na ljudi, okolje ali širšo družbo.

Takšen način delovanja povezujemo s socialno ekonomijo. Vanjo sodijo različne organizacije, med drugim socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri ter nevladne organizacije. Skupno jim je, da niso ustanovljene izključno zaradi ustvarjanja dobička, ampak s svojim delovanjem rešujejo tudi konkretne družbene, gospodarske ali okoljske izzive.

Ena od oblik takšnega delovanja je socialno podjetništvo. Socialno podjetje lahko povsem normalno nastopa na trgu: prodaja izdelke ali storitve, pridobiva stranke, zaposluje in ustvarja prihodke. Razlika je v njegovem namenu. Dobiček ni glavni cilj, ampak je v ospredju družbeni učinek, ki ga podjetje s svojim delovanjem ustvarja.

Najprej razbijmo nekaj mitov

Socialno podjetje je dobrodelna organizacija?

Ne. Deluje na trgu, prodaja izdelke ali storitve in ustvarja prihodke. Razlika je predvsem v tem, da dobiček ni njegov glavni cilj, ampak želi s svojim delovanjem ustvarjati tudi pozitivne učinke za ljudi, okolje ali skupnost.

Socialna podjetja so namenjena samo zaposlovanju ranljivih skupin?

Ne. To je lahko eden od njihovih ciljev, delujejo pa lahko na zelo različnih področjih, od ponovne uporabe in varovanja okolja do turizma, kulture, izobraževanja in lokalnega razvoja.

Socialno podjetje ne sme ustvarjati dobička?

Lahko. Ustvari lahko presežek prihodkov nad odhodki, vendar ga ne deli med lastnike oziroma člane, temveč ga nameni nadaljnjemu delovanju in razvoju.

Socialno podjetje je posebna pravna oblika?

Ne. Status lahko pridobijo različne organizacije in podjetja, na primer društvo, zavod, gospodarska družba ali zadruga, če izpolnjujejo predpisane pogoje.

Status socialnega podjetja avtomatično prinese financiranje?

Ne. Socialnim podjetjem so lahko na voljo določene ugodnosti in spodbude, vendar status sam po sebi ne zagotavlja javnih sredstev.

Kaj mora socialno podjetje dejansko izpolnjevati?

Socialno podjetje mora delovati po določenih pravilih in ta pravila upoštevati ves čas, ko ima status. V prvi vrsti mora opravljati dejavnost, s katero ustvarja pozitivne učinke za ljudi, okolje ali skupnost. Pri svojem delovanju mora biti samostojno, poslovati pregledno in v odločanje vključevati člane, zaposlene oziroma druge deležnike. Ustvarjenega presežka ne deli med lastnike ali člane, ampak ga namenja nadaljnjemu delovanju in razvoju dejavnosti. Pri poslovanju mora uporabljati tudi oznako »socialno podjetje« oziroma »so.p.«.

Pridobitev statusa prinese tudi nekaj dodatnih obveznosti. Socialno podjetje mora voditi poslovne knjige tako, da je razvidno njegovo poslovanje, ter vsako leto AJPES-u oddati tudi podatke, ki se nanašajo posebej na poslovanje socialnega podjetja. Med drugim mora pokazati, kakšne prihodke in odhodke je imelo, kako je porabilo morebitni presežek ter kako je uresničevalo svoje cilje in družbeni namen. Poslovanje in izpolnjevanje pogojev za ohranitev statusa se tudi spremljata.

Pomemben del postaja tudi merjenje družbenih učinkov – torej ne samo, ali podjetje posluje uspešno, ampak tudi, kaj je s svojim delovanjem dejansko doseglo za ljudi, okolje ali skupnost.

Kaj pa socialno podjetje s statusom pridobi?

Status socialnega podjetja prinaša nekaj konkretnih možnosti. Socialno podjetje lahko pod določenimi pogoji pridobi nepremičnino države ali občine v brezplačno uporabo za opravljanje svoje dejavnosti, praviloma za največ tri leta.

Druga možnost so pridržana javna naročila. Pri teh lahko naročnik sodelovanje omeji na invalidska podjetja, zaposlitvene centre in socialna podjetja. To pomeni, da imajo socialna podjetja pri določenih javnih naročilih možnost sodelovanja, ki je druga podjetja nimajo.

Če ima socialno podjetje hkrati tudi status nevladne organizacije v javnem interesu, je lahko upravičeno do donacij iz dela dohodnine, ki ga posamezniki namenijo izbranim organizacijam.

Poleg teh konkretnih prednosti država za obdobje 2026–2030 načrtuje tudi dodatne oblike podpore socialni ekonomiji, med drugim podporo pri ustanavljanju in razvoju socialnih podjetij, dostop do financiranja, spodbude za zaposlovanje ter razvoj podpornega okolja.

Pomembno pa je: status sam po sebi ne pomeni avtomatične subvencije ali financiranja. Za posamezno podporo mora socialno podjetje izpolnjevati pogoje konkretnega ukrepa ali razpisa.

Kako je to videti v praksi? Primer KNOF

Dober primer socialnega podjetništva je socialno podjetje KNOF iz Krškega, ki povezuje podjetništvo, ponovno uporabo, krožno gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest. Njihova zgodba se je začela z butikom ponovne uporabe Stara šola, danes pa razvijajo različne rešitve, s katerimi želijo zmanjšati količino odpadkov in porabo novih surovin.

V njihovem centru ponovne uporabe zbirajo rabljeno pohištvo, oblačila in druge materiale ter jim podaljšujejo življenjsko dobo. Pohištvo popravljajo in predelujejo, iz odpadnega tekstila, plastike in drugih materialov pa razvijajo tudi nove izdelke. Svoje izdelke in storitve prodajajo posameznikom in podjetjem, izvajajo izobraževanja in podjetjem pomagajo pri uvajanju krožnih rešitev.

Hkrati s poslovno dejavnostjo ustvarjajo tudi družbene in okoljske učinke. KNOF med svoje cilje uvršča ustvarjanje zelenih delovnih mest, tudi za težje zaposljive, zmanjševanje odpadkov ter spodbujanje ponovne uporabe. Prav na njihovem primeru se lepo vidi bistvo socialnega podjetništva: podjetje nastopa na trgu in ustvarja prihodke, hkrati pa s svojim poslovanjem rešuje konkreten družbeni ali okoljski problem.

Nova strategija: kaj prinaša?

Slovenija je konec leta 2025 sprejela Strategijo razvoja socialne ekonomije 2025–2035, ki naj bi socialni ekonomiji zagotovila bolj urejeno in dolgoročno podporo. Glavni cilj je ustvariti boljše pogoje za razvoj socialnih podjetij in drugih organizacij socialne ekonomije ter povečati njihovo prepoznavnost.

Bolj konkretne aktivnosti določa Program ukrepov 2026–2030. Med drugim so napovedani podpora pri ustanavljanju in razvoju socialnih podjetij, razvoj inkubatorjev in podpornih storitev, spodbude za zaposlovanje, boljši dostop do financiranja ter pomoč pri nastopu na tujih trgih. Pomemben poudarek je tudi na merjenju družbenih učinkov, s katerim naj bi socialna podjetja lažje pokazala, kaj s svojim delovanjem dejansko dosegajo.

Razmišljam o socialnem podjetju – kje začeti?

Če razmišljate o ustanovitvi socialnega podjetja ali o pridobitvi statusa za že obstoječo organizacijo, je najbolje začeti pri svoji dejavnosti. Razmislite, kateri družbeni ali okoljski problem rešujete, komu so namenjeni vaši izdelki ali storitve in kako boste z njimi ustvarjali prihodke. Status socialnega podjetja namreč ne nadomesti dobrega poslovnega modela.

Nato preverite, ali izpolnjujete pogoje za pridobitev statusa. Najbolj praktične informacije o tem, kdo lahko pridobi status, kakšen je postopek, katere dokumente potrebujete ter kakšne so obveznosti po pridobitvi statusa, so zbrane na portalu SPOT – Socialno podjetništvo.

Na strani GOV.SI – Socialna ekonomija in socialno podjetništvo so na enem mestu zbrane aktualne državne informacije, evidenca socialnih podjetij, informacije o poročanju in merjenju družbenih učinkov ter Strategija razvoja socialne ekonomije 2025–2035 in Program ukrepov 2026–2030.

Za začetek torej preverite svojo poslovno idejo, pogoje za pridobitev statusa in obveznosti, ki jih ta prinaša. Če se vaš poslovni model in družbeni cilj ujemata z načeli socialnega podjetništva, je naslednji korak preveritev postopka za pridobitev statusa.

Za dodatne informacije in pomoč pri prvih korakih se lahko obrnete tudi na svetovalce na točkah SPOT svetovanje po Sloveniji, kjer so podjetnikom na voljo brezplačne informacije in osnovno svetovanje.

Viri

• Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP), Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije (PISRS): https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6175
• Program ukrepov za izvajanje Strategije razvoja socialne ekonomije za obdobje 2026–2030, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, GOV.SI: https://www.gov.si/novice/2026-03-18-sprejet-program-ukrepov-za-izvajanje-strategije-razvoja-socialne-ekonomije-za-obdobje-20262030/
• GOV.SI – Socialna ekonomija in socialno podjetništvo: https://www.gov.si/teme/socialna-ekonomija-in-socialno-podjetnistvo
• SPOT – Socialno podjetništvo: https://spot.gov.si/sl/teme/socialno-podjetnistvo/
• KNOF – socialno podjetje https://knof.si/
• KNOF – Letno poročilo o družbenih in okoljskih učinkih 2025: https://knof.si/blog/2026/02/25/letno-porocilo-knof-o-druzbenih-in-okoljskih-ucinkih-2025/

Avtorica članka: Sandra Peršak, podjetniška mentorica

Vas zanima več o temi članka? Napišite nam vaše vprašanje ali stopite z nami v kontakt po telefonu:

info@pcbrezice.si     

0590 858 15

SPOT svetovanje Posavje in podjetniško mentoriranje / Projekt »Podporno okolje 2026-2029«